SPLOŠNO

Splošne privesne vrstilce za čas uporabljamo za natančnejšo določitev časa, časovnega obdobja ali razdobja za vsebine, ki je opisana z glavnimi vrstilci UDK. Znak je "…" (izgovori narekovaj). Splošni privesni vrstilci za čas ne označujejo datuma izida publikacije ali dokumenta, ker je to v domeni katalogizacije. Osnova za določanje datumov je gregorijanski koledar. Dovoljeni so tudi drugi koledarski sistemi (v "68" in "69"). Prav tako so dovoljeni drugi časovni pojmi, npr. letni časi, geološki čas.

SIMBOLI

V koledarskem zapisovanju (glej spodaj »DATUMI«) se pika uporablja za razločevanje časovnih elementov različnega obsega (leto-mesec-dan). Pika se v tem primeru ne uporablja (kot pri drugih vrstilcih UDK) za vsako tretjo številko. Nehierarhično štetje je predstavljeno z zvezdico *, npr. pri "327" za mesece. Uporabljamo samo arabske številke, npr. MM mora biti spremenjena v "2000".

VRSTNI RED CITIRANJA

Splošni privesni vrstilec za čas se navadno nahaja za glavnim vrstilcem UDK. Glede na to, da so narekovaji obojestranski je dovoljen obrnjen vrstni red ali vrivanje, npr. "komorna glasba devetnajstega stoletja" bi bila označena s 785.7"18", vendar, če vrinjen vrstni red citiranja poudari pomembnost datuma, lahko citiramo tudi 785"18"7 ali celo "18"785.7. Znotraj splošnega privesnega vrstilca samega so elementi časa postavljeni v padajočem vrstnem redu.

DATUMI

Datumi so označeni kot v splošnih koledarjih, v zaporedju leto-mesec-dan, v narekovajih.

Primeri:
"1898.12.11" 11. december 1898 n. št.

Vrstni red velikosti (začne se z največjim in konča z najmanjšim) ustreza principu od splošnega k posebnemu. Leto je vedno izraženo s štirimi številkami, mesec in dan pa z dvema. Nepomembne številke zasedajo ničle.

Primeri:
"0435.08.04" 4. avgust 435 n. št.

PR. N. ŠT. IN N. ŠT.

Datumi pr. n. št. in n. št. se lahko razločujejo z minusom pred datumi pr. n. št., npr. "-0054" leto 54 pr. n. št., (in pogojno plus za datume n. št., npr. "+0043" pomeni leto 43 n. št.). To razlikovanje se uporablja samo takrat, ko se v enem vrstilcu pojavi potreba po obeh oblikah citiranja.
"-" in "+" se lahko uporabljata brez datumov za določanje obdobij pred Kristusom in obdobje po Kristusu.

STOLETJA, DESETLETJA

Stoletja in desetletja določamo z uporabo 2 in 3 števk.

Primeri:
"03" 4. stoletje n. št.
"19" 20. stoletje n. št.
"192" 20 leta 20. stoletja n. št. (1920-1929)

RAZPON ČASA

Razpon časa se lahko določa z začetnimi in končnimi števili in z uporabo poševnice.

Primeri:
"04/14" Od 5. do 15. stoletja (srednji vek)
"1815/1830" Obdobje od 1815 do 1830.
"625/627" Ledena doba in obdobja po ledeni dobi

Tri pike uporabimo, če je eden od datumov nedoločen.

Primeri:
94(100)".../18" Svetovna zgodovina do (konca) 19. stoletja
94(100)"19/..." Svetovna zgodovina od (začetka) 20. stoletja naprej

MANJŠA ČASOVNA OBDOBJA

Za določanje točne ure, minute ali sekunde, ko se je zgodil določen dogodek uporabljamo dvoštevilčno navajanje, ločeno s pikami.

Primeri:
"1898.12.07.15.46.03" 7. december 1898 ob 15. uri, 46 minut, 3 sekund

Seznam vrstilcev v tabeli 1g.